Makrohranila,  Prehrana,  Športna prehrana

Črevesna mikrobiota- “prstni odtis” posameznika

 

 


Kaj je to črevesna mikrobiota?
Kaj vpliva na spremembo mikrobiote ?
Kako pomembna je sestava mikorbiote za športno uspešnost in splošno zdravje?

Črevesna mikrobiota

Če se želimo pogovarjati o mikroorganizmih moramo najprej razumeti dva pomembna pojma. Mikrobiota je skupek vseh mikroorganizmov v določenem okolju. V tokratnem prispevku bo v središču črevesna mikrobiota. Le to naseljuje kar 100 biljonov mikroorganizmov. Mikrobiom pa je skupek genomov vseh mikrobov v določenem okolju (npr. črevesni mikrobiom), v širšem pomenu pa je to skupnost vseh mikroorganizmov in njihovih genomov v določenem okolju.

 

Kaj vpliva na črevesno mikrobioto?

Znanstveniki iz različnih študij so dokazali, da poleg dednosti, na sestavo črevesne mikrobiote še večji vpliva okoljski dejavnik. To je način prehranjevanja, živilski aditivi, pesticidi, uporaba različnih zdravil (npr. antibiotiki) in antropometrične lastnosti posameznika (npr. obseg pasu). Mikrobi, ki naseljujejo črevesni trakt predstavljajo ključ do zdravja oz. lahko negativno vplivajo na naše počutje, celostno zdravstveno stanje, razvoj bolezni itd. Posledica slednjega je disbioza, ki jo povzročijo spremembe prehrane, stres, uporaba antibiotikov in ostali okoljski dejavniki. Rezultat tega so spremembe bakterijskega metabolizma in povečana rast potencialno patogenih (zdravju škodljivih) mikroorganizmov, ki s toksičnim delovanjem igrajo pomembno vlogo v razvoju marsikaterih kroničnih bolezni.

 

Kako pomembna je črevesna mikrobiota?

Naše telesno in duševno zdravje sta močno odvisna od mikroorganizmov, ki naseljujejo črevesje. Črevesna mikrobiota je kot prstni odtis, saj je unikatna pri vsakem posamezniku. Je ključna za normalno delovanje prebavnega in imunskega sistema. Porušeno ravnovesje med bakterijskimi združbami ima lahko nevarne posledice za naša zdravje in lahko privede do številnih zdravstvenih težav. To je npr. debelost, metabolni sindrom, sladkorna bolezen tipa 2 in duševne motnje.

 

Na kaj vse vplivajo bakterije v prebavnem traktu?

Kot že omenjeno, so bakterije tiste ki v večini (90% ) naseljujejo črevesje. Raziskovalci projekta MyNewGut so odkrili, da bi lahko bile določene bakterijske vrste zdravih ljudi potencioano učinkovite v boju proti debelosti, prebavnim in duševnim motnjam. Tako je imel sev bakterije ‘Bacteroides uniformis CECT 7771’ je imel v predkliničnih študijah ugoden vpliv na presnovne in imunske funkcije pri debelosti. Z njegovo pomočjo se je znižala raven serumskih trigliceridov in zmanjšali glukozna intoleranca ter pridobivanje telesne mase. Sev bakterije Bifidobacterium longum pa je imel ugoden učinek na stresne dejavnike, kvaliteto spanja in sproščanje kortizola (t.i. stresni hormon).  Novoodkriti sevi bi lahko bili v prihodnosti nova generacija probiotikov z namenom obvladovanja debelosti in stresnih motenj.

 

Kako prehrana vpliva na črevesno mikrobioto?

Način prehranjevanja naj bi bil najpomembnejši dejavnik z vplivom  na mikrobioto. V kolikor našo prehrano v veliki meri sestavljajo maščobe (predvsem nasičene maščoben kisline) ima to lahko negativni vpliv na črevesno mikrobioto, kar se odraža z zmanjšanjem števila in pestrosti mikroorganizmov. To ne velja za prehrano bogato z omega 3 in omega 6 maščobnimi kislinami.

Poleg tega so raziskave pokazale povezavo med visokim vnosom beljakovin, ki povečajo fermentacijo aminokislin v debelem črevesju in nastajanjem toksičnih bakterijskih metabolitov. Le ti so povezani z nastankom nekaterih bolezni, npr. rakom debelega črevesja. Količina in sestava metabolitov se razlikuje tudi glede na vir beljakovin (živalski ali rastlinski), zato bo preučevanje vpliva uživanja beljakovin zelo aktualna tematika tudi v prihodnje.

Največje in najboljše “gorivo” za zdravo in pestro mikrobioto je prehranska vlaknina. Po zgradbi in kemijski strukturi vlaknino uvrščamo med ogljikove hidrate med katere sodi tudi npr. škrob. Ključna razlika je v tem, da vlaknina doseže debelo črevo še neprebavljena. Tam se s pomočjo bakterij fermentira pri čemer se tvorijo kratkoverižne maščobne kisline (acetat, propionat in butirat). Slednje substance so zelo pomembne za zdravo črevesje. Pomagajo pri zaščiti celic prebavnega trakta, vplivajo na sproščanje hormonov vključenih v proces metabolizma glukoze, apetita in zmanjšujejo vnetja. Kot ugotavljajo strokovnjaki, bi morali za dosego nekih ugodnih učinkov v črevesju (npr. zmanjšanje kazalnikov vnetja) zaužiti več kot 30 g vlaknin/dan. 

Črevesna mikrobiota in depresivne motnje

Študije v povezavi s projektom MyNewGut so pokazale, da naj bi imela tipična “zahodnjaška” prehrana, bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami ne samo vpliv na debelost, temveč tudi na duševne motnje (npr. depresivne motnje). Pri tem so poudarili, da ima veliko povezavo pri tem črevesni mikrobiom. V nadaljevanju, ko bo izvedenih več študij na humani populaciji, bomo lahko z večjo verjetnostjo potrdili tovrstne povezave tudi pri ljudeh. Zaenkrat se prehrano, bogato z vlakninami povezuje z zmanjšanimi simptomi depresivnih motenj. In v katerih živilih najdemo vlaknine? -> Npr. polnozrnati žitni izdelki, zelenjava in sadje.

 

Probiotiki, črevesna mirkobiota in vpliv na športno zmogljivost

Probiotične bakterije ali probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ugodne učinke na zdravje gostitelja, če jih ta zaužije v zadostni količini, učinke pa je možno znanstveno dokazati. Najbolj poznani predstavniki probiotičnih bakterij so iz rodu Lactobacillus (mlečnokislinske bakterije) in rodu Bifidobacterium.

V slovenski študiji so Ihan in sodelavci (2016) želeli preveriti učinke uporabe probiotičnih izdelkov na krvne in imunološke parametre pri športnikih v procesu konstantnega treninga. V preiskovani skupini je bilo 20 plavalcev različnih spolov (10 moških in 10 žensk), starih med 15 in 20 let. Vsak športnik je med 4 – mesečnim opazovanjem prejemal 1 mesec pripravek probiotika, 1 mesec pa enak pripravek, vendar brez vsebnosti probiotične kulture (placebo).

Rezultati so pokazali, da je v opazovanem obdobju treninga prišlo do povečane tvorbe eritrocitov (rdečih krvnih celic). V obdobju po jemanju učinkovine je prišlo tudi do manjših vnetnih kazalnikov, kar ugodno vpliva na hematopoezo in posledično na športno sposobnost. Neposreden vpliv probiotika na zmanjšanje vnetja, povzročenega s treningom, pa bi morale dokazati nadaljnje študije.

 

 

Viri: 

Beaumont M, et al. 2017. Quantity and source of dietary protein influence metabolite production by gut microbiota and rectal mucosa gene expression: A randomized, parallel, double-blind trial in overweight humans. The American Journal of Clinical Nutritin

EUFIC – The European Food Information Council. 2018. Gut microbiota’s effect on physical and mental health (MyNewGut). Dostopno na: https://www.eufic.org/en/healthy-living/article/gut-microbiotas-effect-on-physical-and-mental-health-mynewgut

Ihan A., Kocjan E., Fideršek T., Topič Doupona M. 2016. STUDY ON THE BENEFICIAL EFFECTS OF PROBIOTICS FOR SWIMMERS. Kinesiologia Slovenica, 22, 3, 62–72 (2016), ISSN 1318-2269

Valdes, A. M., Walter, J., Segal, E., & Spector, T. D. 2018. Role of the gut microbiota in nutrition and health. Bmj, 361, k2179.

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja