Aktualno,  Prehrana

Sladkorna bolezen

 

Danes, 14. novembra 2019, obeležujemo svetovni dan sladkorne bolezni. V spodnjem prispevku si lahko preberete nekaj osnovnih informacij o bolezni. Med drugim izveste tudi kakšna je razširjenost v Sloveniji, razlike med tipom 1 in tipom 2  in kako lahko prepoznamo bolezen .

Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Previsok krvni sladkor je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z inzulinom. Poznamo več tipov sladkorne bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni.

 

RAZŠIRJENOST V SLOVENIJI

Število oseb s sladkorno boleznijo, ki so zdravljeni z zdravili za zniževanje glukoze v krvi vsako leto narašča. V letu 2018 je takšnih oseb 113.793. Osem let pred tem, torej leta 2010, je bilo tovrstnih bolnikov mnogo manj, 92.440. 

Najpogostejša sladkorna bolezen je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima devet bolnikov od desetih. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen. V Sloveniji je lahko takih bolnikov od 40.000 do 80.000.

 

Spodnji video nazorno prikazuje, kaj se dogaja v telesu sladkornega bolnika.

RAZLIKA MED SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 1 IN SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2

TIP 1:

Beta celice trebušne slinavke začenjo propadati zelo hitro, tekom nekaj dni ali tednov. Bolnikove težave so zelo izrazite, zato hitro poišče pomoč v zdravstvu.

TIP 2:

Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se krvni sladkor dviguje zelo počasi, lahko tekom let. Večinoma, a ne praviloma, se pojavi pozneje v življenju. Nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja posamezniku ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na žilju že nastajajo. Ta težave ponavadi zazna šele, ko je krvni sladkor že zelo visok, preko 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez nekaj let. To je izgubljena priložnost. Slakdorno bolezen tipa 2 je nujno odkriti takoj, ko se pojavi. Odkrivanje v Sloveniji sistematično poteka med preventivnimi pregledi. 

 

ZNAKI SLADKORNE BOLEZNI

Neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne mase so težave, ki opozorijo na možnost previsokega krvnega sladkorja, če se pojavijo hkrati. Pojavijo se, ko se nivo krvnega slakdorja dvigne preko 10 mmol/l. Takšne težave k zdravniku običajno hitro pripeljejo bolnika s sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 pa je ravno v tem, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je potrebno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov.

 

 

VPLIV PREHRANE, STRESA IN ŽIVLJENJSKEGA SLOGA NA POTEK BOLEZNI

Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni, saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika.

 

SLADKORNA BOLEZEN IN TELESNA AKTIVNOST

Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne teže in zmanjšanje tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni se bolniku s sladkorno boleznijo priporoča vsaj 150 minut aerobne telesne dejavnosti na teden. Telesna dejavnost mora biti enakomerno razporejena preko vseh dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti. Ugodni učinki telesne dejavnosti namreč v dveh dneh že izzvenijo; enkrat tedenska daljša telesna dejavnost ne more nadomestiti rednega, vsakodnevnega gibanja. Bolniki potrebujejo njim razumljivo in osebno prilagojeno izobraževanje o telesni dejavnosti, ki je primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti.  Zelo pomembna je zmernost, spodbujamo postopno stopnjevanje telesne dejavnosti glede na posameznikove želje in sposobnosti. V zvezi z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je ugoden za telo ter nedovisen od telesne teže.

 

 

MOŽNI ZAPLETI PRI SLADKORNI BOLEZNI

Sladkorna bolezen tekom let povzroči okvaro drobnih žil in notranje stene velikih žil. Na ta način poškoduje očesno ozadje, ledvica, oživčenje, ter zmanjša prekrvitev možgan, srčne mišice in nog. Sočasna okvara prekrvavitve in oživčenja nog skupaj z okužbo lahko privede do amputacije dela spodnje okončine. Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Sladkorna bolezen predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku bolezni srca in žilja, pri katerih je potek pri bolnikih s sladkorno boleznijo težji kot pri bolnikih brez nje. Dobra novice je, da lahko z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter hkrati povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob/holesterola zmanjšamo tveganje za pojav zapletov. Z rednim pregledovanjem očesnega ozadja, delovanja ledvic ter preverjanjem oživčenja in prekrvitve nog ter preverjanjem drugih znakov bolezni srca in žillja lahko zaplete odkrijemo v tako zgodnji fazi, da z zdravjenjem preprečimo najhujše oblike.

 

 

 

Viri: 

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Nenalezljive bolezni in stanja; Bolezni: Sladkorna bolezen. Dostopno na: https://www.nijz.si/sl/sladkorna-bolezen#razlika-med-sladkorno-boleznijo-tipa-1-in-sladkorno-boleznijo-tipa-2 (november, 2019). 

Paulin S. et al. Ožji nabor kazalnikov za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2019.  Dostopno na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/ozji_nabor_kazalnikov_obvladovanja_sb_2019.pdf

Nacionalni portal o hrani in prehrani: Prehrana.si. Sladkorna bolezen v Sloveniji: Kje smo in kam gremo? Dostopno na: https://www.prehrana.si/novica/412-sladkorna-bolezen-v-sloveniji-kje-smo-in-kam-gremo (november, 2019). 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja